Velikolaški upokojenci pošiljamo bralcem

RAZGLEDNICO IZ KAMNIKA IN OKOLICEDSC02755

Konec maja je Društvo upokojencev iz Velikih Lašč za svoje člane načrtovalo in organiziralo enodnevno ekskurzijo v Kamnik in okolico. Poslali bi lahko kar več lepih razglednic, saj smo videli veliko zanimivosti. Pot nas je torej vodila tja pod Kamniške Alpe. Včasih smo se peljali z vlakom. Kamničan je bil tako počasen, da si lahko med potjo rožice nabiral. Sedaj so seveda drugačni časi. Z avtobusom smo se brez težav po vijugasti cesti najprej povzpeli v Zgornje Palovče nad Kamnikom. V prijetnem ambientu 350 letne arhitekture - Budnarjeve hiše so nam razkazali črno kuhinjo z odprtim ognjiščem in nam postregli z domačim zajtrkom v kmečki izbi. Muzejska domačija je skrivala tudi veliko starega orodja in opreme. Čisto pri izhodu na gank, smo opazili butarico, ki je imela označbo, da so jo izdelale Podeželske žene iz Velikih Lašč … kar toplo nam je bilo pri srcu.
Z vodičem smo pot nadaljevali proti centru mesta, vmes popili kavo na Starem gradu in v zelo toplem, sončnem dnevu prehodili staro mestno jedro Kamnika. Spoznali smo glavne znamenitosti in zanimivosti. Panorama z Malega gradu, kamor smo se povzpeli, je bila čudovita in sladoled na Šutni tudi. Nato smo malo počivali v Maistrovem muzeju, v hiši kjer se je Rudolf Maister 1874 leta rodil. Poslušali smo obsežno predavanje o našem generalu, domoljubu, pesniku ter bibliofilu in si ogledali razstavo, ki je govorila o njegovi življenjski zgodbi. Nato pa zopet pot pod noge. Šli smo naprej po Parku Evrope proti Frančiškanski cerkvi sv. Jakoba. Gradnja osnove in prve kapele je bila narejena že v letu 1423. Konec 17. stoletja pa so zgradili novo cerkev in ob njej frančiškanski samostan. V cerkvi so delovali in jo poslikali številčni baročni slikarji, med njimi tudi Valentin Mentzinger in Anton Cebej. Zanimiva je bila tudi kapela Božjega groba, ki jo je leta1952 naredil Jože Plečnik in je bila, kot vsa njegova dela, polna simbolike. Najbolj pa nas je navdušila samostanska knjižnica. V njej menihi hranijo najdragocenejše knjige – inkunabule, prvotiske iz obdobja med leti 1445 in 1501. Videli smo Dalmatinov prevod Pentatevha – Peteroknjižja iz leta 1578, celotno Biblijo, ki jo je Dalmatin izdal leta 1584 v Wittenbergu in vrsto knjig s področja domoznanstva, zgodovine, medicine, alkimije in geografije.

DSC02801DSC02851Mislila sem, da bo višek ekskurzije predstavljal obisk Kamniške Bistrice, kamor smo se odpravili po kosilu Pri planinskem orlu, pa me je knjižnica frančiškanskega samostana bolj navdušila. Mogoče zato, ker v knjižnico ne prideš ravno ob vsaki priložnosti. Seveda pa ima tudi soteska pod Veliko planino poseben čar. Prehodili smo jo peš vse do izvira Kamniške Bistrice in tudi dež, ki nam je grozil ni skalil naše pozornosti do zgovornega vodiča, ki nam je z navdušenjem pripovedoval o zanimivostih narave, o zgodovini tega področja in nas opozarjal na vrhove nad nami.
Prospekti kamniškega TIC-a vabijo še na mnoge druge zanimivosti in dogajanja, vendar je nemogoče v enem dnevu obiskati, videti in doživeti vse. Turistični delavci se trudijo, da jih obiščeš večkrat, in da se vračaš, vračaš …

Tekst: Helena Grebenc Gruden, fotografija: Martin Gruden