Velikolaški upokojenci pošiljamo bralcem sedem razglednic s počitnikovanja na Visu

 

 

1. razglednica: Zemljevid otoka Vis

1. razglednicaDruštvo upokojencev iz Velikih Lašč je načrtovalo letošnje počitnikovanje na otoku Vis. Dolga pot iz Velikih Lašč do morja je bila z nadstandardnim Relaxsovim avtobusom kar udobna. Ker smo potovali ponoči, je tudi hitro minila. Podobno je bilo kot lani. V Splitu smo šli na trajekt in lahko smo še dve uri in pol počivali, spali. Nekateri so uživali v soncu, razgledu na sončne dalmatinske otoke. In potem Vis. To je otok srednje Dalmacije, ki ima 88,3 km2 površine in je 17 km dolg, ter 8 km širok. Umeščen je med Otrantska vrata in Tršćanski zaliv. Od kopnega je oddaljen 44 km, od italijanske obale pa 120 km. Ima dva velika zaliva: Viško luko, ki je obrnjeno proti Hvaru in Komiški zaliv na zahodnem delu. Otok je kar hribovit, 2/3 poraščen z tipično mediteransko vegetacijo, zelo razgibana obalo in mnogimi malimi otočki. K Viškemu arhipelagu pripadajo še večji otoki Biševo, Svetac, vulkanski Brusnik, bolj zahodno vulkanski otok Jabuka in potem je že najbolj oddaljeno otočje skupina Palagruže.

2. razglednica: Hotel Issa v mestu Vis

2. razglednicaKo smo zapluli v Viško luko in se zasidrali v mestu Vis je bilo že skoraj poldne. Nato smo nekateri peš, drugi s kombijem prispeli do hotela ISSA, ki je bil dobrih deset minut oddaljen od centra. V hotelu nas je sprejela vodička Apolonija, ki nas je nato vse dni razvajala z bogatim turističnim programom in jutranjo telovadbo, hotel pa z dobro all inclusive light hrano. Tako smo se prepustili soncu, morju, poletju in … ne lenarjenju pa ne. To je bil aktivni dopust. Tisti, ki smo lani počitnikovali na Hvaru smo takoj začeli delati tudi primerjavo. Kakovost ponudbe v hotelu je bila podobna. Seveda letos ni bilo notranjega in zunanjega bazena, ni bilo večerne glasbe in direktor nas ni povabil po okolici, tako kot je bilo v hotelu Hvar. Tudi plaža pod hotelom ni bila betonirana in brez tuša. Morje je bilo pa čisto, modro, globoko in polno ježkov. Ampak mestna plaža pri polotoku Pirovo je bila pa super. Voda v tem mesecu še ni bila topla, ampak osvežilna in manj slana kot npr. v naši Istri. Splošno je znano, da ima Vis dovolj svoje sladke pitne vode in izvirov, kar se je že ob prihodu videlo po bujnem zelenju.

3. razglednica: Panoramski pogled na mesto Vis

3. razglednicaPrvi dan je bil namenjen sprehodu po mestu Vis, ki je administrativno, kulturno in turistično središče otoka. Mesto leži v dobro zavarovanem zalivu Viške luke in se razprostira po celotni obali zaliva. V 16. stoletju so združili tri naselja: Kut, (ki je bil poseljen že v 14. stol., z gotskimi in renesančnimi vilami hvarsko - viških plemiških družin Hektorovič, Jakša, Tomić...), sredino zaliva zavzema Luka (danes je to center), v jugozahodnem delu pa je Mala Banda z ostanki antične Isse, polotokom Prirovo in našim hotelom. Čudovito mesto je to. Polno zgodovine, kamnitih zgradb, ozkih uličic, malih lokalov, in veliko ladjic na privezu, pa malih in velikih jaht, tudi ladja za raziskovanje morja je bila sidrana in potniške ladje, trajekt ali katamaran pa dvakrat na dan. Lepo je bilo posedati v parku sredi mesta, v senci velikih, edinstvenih, srebrnih palm in vsrkavati utrip morja.

4. razglednica: Pod pod noge in na trdnjavo King George III.

4. raqzglednicaKo sem se zjutraj z balkona zazrla v modro morje, mi je nehote pogled zašel tudi na pobočja nad zalivom. Pritegnile so me razvaline trdnjave Bentinck (kula Torjun) in ... šli smo v hrib. Ampak naš cilj ni bila ta trdnjava. Kajti za prvo vzpetino se je pojavila na Fortiki še druga trdnjava King George III (Fort George). Zakaj angleško ime? Da to razumemo, je potrebno malo pogledati v zgodovino, tja do Napoleona. Prevlado nad otokom so si namreč takrat menjavale avstrijska, ruska in francoska oblast. Leta 1811 pa so v pomorski bitki v Viškem kanalu blizu Stončice zmagali Angleži. Da bi utrdili gospodarski interes so postavili to trdnjavo. Na drugi strani zaliva pa še drugo trdnjavo Welington, ki je danes v ruševinah. Fort George pa je bila pred leti lepo obnovljena in Angleži jo še sedaj vzdržujejo in obiskujejo. V trdnjavi so uredili muzej, gostinsko ponudbo in vse kar sodi poleg za dober žur. In turisti si jo lahko ogledajo. Povzpeli smo se tudi na razgledno ploščad in odprl se nam je lep razgled na zaliv Svitnja, na otok Host in modro morje. Ko smo se vračali, nas je vodička opozorila še na helioport v bližini, kamor smo se tudi povzpeli. Ampak ni bilo nobenega helikopterja.

5. razglednica: Zgodovina NOB, Titova špilja pod Humom in vojna luka

5. razglednicaPotem smo spoznali celinski del otoka. Ogledali smo si ga z avtobusom. Po serpentinah stare avstro – ogrske ceste smo se dvignili nad mesto Vis in nato pot nadaljevali po notranjosti, ki je videl že boljše čase (pod Benečani, Avstrijci, Napoleonom, Avstro-Ogrsko, Anglijo in tudi v času Jugoslavije...). Tukaj so bila včasih naselja in polno nasadov agrumov, vinogradov, igrišče za kriket, letališče in veliko vojaške infrastrukture. Podrtih objektov in ostankov iz NOB smo kar nekaj videli. Predel okoli Huma, najvišje gore otoka, pa je še danes v rokah vojske, ampak od leta 1983 si turisti lahko ogledajo Titovo špiljo. Tudi mi smo premagali tistih 200 stopnic in si ogledali votlini v kateri je bival Tito in kjer je bil leta 1944 sedež političnega vojaškega vodstva NOB. Votlini sta bili dobro skriti in težko dostopni. Iz tega obdobja je ostalo še kilometre podzemnih tunelov, stotine bunkerjev in ob morju sidrišče izkopano v hrib. Tam je bila prava vojna luka in raketna baza, do katere smo tudi pripluli nekega sončnega dopoldneva. Znano je bilo, da je bil otok v času 2. svetovne vojne in v bivši Jugoslaviji zaprt za javnost, ker je bil in je verjetno še vedno strateško pomemben. Tudi zato nam je bil Vis zanimiv.

6. razglednica: Obiskali smo Komižo

6. razglednicaDanes je Komiža drugo največje naselje na Visu. Že z ceste nad mestom se nam je pokazalo kot simpatično, brezčasno obmorsko mestece. Od daleč nas je pozdravila tudi benediktinska cerkev Sv. Nikole (zavetnika pomorcev in popotnikov) s samostanom in obrambnim obzidjem iz12. Stoletja. Druga zanimivost (bolj zame), mimo katere smo se peljali, je bila opuščena tovarna za predelavo rib. Komiža je bila namreč ves čas izrazito ribiško naselje. Tretja najbolj opazna arhitektura je bil mogočni kvadratni stolp ob vstopu v mesto (kaštel) iz 16. stol., ki je včasih naselje varoval pred gusarskimi napadi. Današnji mestni utrip pa je, tako kot je bil včasih, na „rivi“. Tam se vse dogaja, to je „forum“ in „korzo“. Seveda pa tako kot cel Vis, domačini danes stavijo na čisto morje, sončne plaže in prvinskost narave.

7. razglednica: Z ladjico na otok Biševo, v Modro špiljo in okrog Visa …

7. razglednicaSpremenljivo vreme nam ni spremenilo načrta o obisku otoka Biševo, bisera Viškega arhipelaga. To je otok benediktincev, peščenih plaž in špilj. Morje je bilo malo valovito, nekoliko vetrovno, bilo pa je ravno prav razburljivo in adrenalinsko. Tudi sonca je bilo dovolj, tako, da smo v podzemlju Modre špilje lahko videli in uživali v čudoviti igri, lomu svetlobe in modrega morja. Zapluli smo tudi do sosednjega otočka Ravnik, v idilični zaliv Stiniva in si ogledali manjšo Zeleno špiljo. Za počitek smo se izkrcali v zalivu in naselju Rukavac, kjer smo lahko uživali v gostinski ponudbi ali se odpravili do Srebrnega zaliva s čudovito plažo. Nato smo odpluli naprej proti Rtu Stončica in tako videli skoraj vso obalo otoka. Res je bila zanimiva, zelo razgibana, polna otočkov in zalivčkov, lukenj in pomolov. Pozno popoldne smo zapluli v „uvalo Sv. Jurja“, kot so včasih imenovali Viško luko in se zadovoljni izkrcali. Celodnevni izlet z ladjico je v celoti uspel.

Sedaj delam zaključke. Meni je bilo vse novo in zanimivo predvsem zaradi velike neokrnjenosti in prvobitnosti celote. Jasno je, da otok Vis želi čim hitreje dohiteti turistični utrip Dalmacije in privabiti čim več gostov. Vsak zase pa je najbolje ocenil ali mu to uspeva.

Helena Grebenc Gruden