• Current

HVAR 2014


 

Počitnikovanje na Hvaru

 

Društvo upokojencev iz Velikih Lašč je načrtovane izobraževalno - turistične aktivnosti za prvo polovico leta realiziralo v celoti. Na začetku poletja pa je za svoje člane društvo organiziralo skupaj z potovalno agencijo Relax turizem počitnikovanje na otoku Hvaru.

 

Dolga pot iz Velikih Lašč do morja je bila z nadstandardnim Relaxsovim avtobusom kar udobna. Ker smo potovali ponoči, je tudi hitro minila. Kljub temu smo bili zjutraj v Splitu zelo potrebni kavice. Dovolj časa smo imeli tudi za sprehod po obali. Najbolj vstrajni pa smo si ogledali tudi Dioklecianovo palačo in dobro založen jutranji trg. Na trajektu smo lahko še dve uri počivali, nekateri pa uživali med dalmatinskimi otoki. Ko smo se zasidrali v Starem gradu, smo pot z avtobusom, ki je bil z nami na trajektu, odpeljali do hotela Hvar v Jelsi.

 

Teden dni sta nas Karmen in Tomaž razvajala z animacijskimi programi, hotel pa z dobro all inclusive light hrano. Dovolj je bilo časa za sprehode po bližnji in daljni okolici, za sončenje in kopanje, tako v morju kot v notranjem ali zunanjem bazenu s slano vodo v hotelu. Najbolj pa smo si zapomnili tri izlete.

 

 PD 0 File 002

 

Prvi je bil z avtobusom v največje mesto Hvar, ki je administrativno, kulturno in turistično središče otoka. Leži v dobro zavarovanem zalivu na temeljih antičnega Dimosa. Videli smo več kulturnih spomenikov. Povzpeli smo se tudi na trdnjavo in uživali prelep pogled na mesto in Paklene otoke. Sprehajali smo se po mestu, opazovali jahte na obali in srkali poletni utrip med množico turistov. Na poti v notranjost otoka proti Jelsi, smo se ustavili na koncu dobro zavarovanega zaliva in si ogledali v Stari grad
Stari grad, ki je bil včasih glavno središče otoka. Danes pa je osamljeno, nekako pozabljeno mestece. Nobene gneče ni bilo, redki turisti in lenobni mir. Pa toliko je bilo ostankov grške, rimske in starokrščanske arhitekture in zanimivih podrobnosti. To najstarejše hrvaško mestece je nastalo na temeljih grške naseldbine Faros, nekje 384 leta pred našim štetjem. V sebi je skrival tudi mnoge poznejše zanimivosti iz renesanse, baroka: staro knjižnico, lapidarij, etnološko zbirko, zbirko slik, numizmatike in fosilov, ki nam jih niso znali pokazati in predstaviti.

 

PD 0 File 001Drugi izlet je bil z ladjico na otok Brač. Cilj je bil Bol, malo mestece, ki leži na južnem delu otoka in je najbolj obiskan kraj, predvsem zaradi čudovite plaže „Zlatni rad“. Po Zlati poti smo se sprehodili do znamenite plaže peščenega rta. V senci borovega gozda smo imeli ribji piknik, nato pa smo poležavali na znameniti plaži in se (samo nekateri) kopali v kristalno čisti vodi.

 

Sv. Petar v VrboskiZa tretji izlet je poskrbela družina Damjanič. Saj veste Kukljev Pero je doma s Hvara. Že ob našem prihodu nas je pričakal v hotelu in povabil v svoj rojstni kraj Vrbosko. Obiskali smo ga in popeljal nas je po starem delu mesteca, mimo trdnjave – cerkve, njegovega skromnega rojstnega doma in kapele sv. Petra. Pripovedoval nam je o življenju na otokih včasih in danes. Obiskali smo konobo Lavčević in okušali prošek, vino in travarico, Lavčevićev Miljenko je nato prinesel še kitaro in vzdušje je bilo enkratno. Nadaljevalo se je tudi v novem domu Damjanovičev nad marino, kjer nas je Kukljeva Vanja prisrčno sprejela in bogato pogostila. Zahvaljujemo se velikolaškemu dalmatincu Peru, dalmatinski velikolaščanki Vanji in Miljenku za vse skupaj.

 

Nekateri smo bili na Hvaru prvič in gotovo ne zadnjič. Saj je ta otok Jadrana najbolj znan po prijetnim podnebju, in je na prvem mestu po številu sončnih dni na leto. Ima svojo sladko vodo, bogato mediteransko vegetacijo, z vinogradi, nasadi oljk, aromatičnimi rastlinami, borovimi gozdički, z mnogimi zalivčki, čistim morjem in simpatičnimi domačini, ki na vsakem koraku ponujajo „maslinovo ul je“, vino in „hvarsko levando“ (sivko).

 

Čeprav smo ves čas počitnikovanja uživali v soncu, pa nas je na poti domov že v Splitu pošteno oprala nevihta in nas nekako opozorila, da se vračamo v realnost. Toda sonce nas je ponovno pozdravilo na postajališču Krka, tako, da smo lahko slikali Skradin, še enega od dalmatinskih biserov. Potem pa smo med vožnjo malo prepevali, se jezili, smejali in zaspali.

 

… in po tihem premišljevali, da bomo na tako potepanje šli tudi drugo leto.

 

Helena Grebenc Gruden