Vitanje 2014
Nato pa v Vitanje, končni cilj in tretji kraj, ki nam ga je predstavil lokalni vodič gospod Damjan Fijavž. Kraj v dolini ob reki Hudinji je nastajal že v 11. stoletju, ko so krški škofje postavili grad in sedež upravljanja svojih posesti na Štajerskem. Mestno jedro ima mestno in trško arhitekturo, z zimsko cerkvijo Sv. Petra in Pavla iz 13. stoletja in letno cerkev Marije Pomočnice na hribčku Hriberca nad Vitanjem. Zunanjost te sakralne arhitekture ne obeta nič posebnega razen, da obvladuje celo naselje pod seboj. Presenetila pa nas je notranjost z bogato baročno opremo in poslikavo. Zlasti glavni oltar iz leta 1770, ki naj bi ga izdelal Janez Jurij Mersi je izredno lep primer baroka.
Edina posebnost, ki nekako ni sodila v podeželsko okolje in je opozorila nase takoj, ko smo iztopili iz avtobusa je bila minimalistična, moderna arhitektura KSEVTa. To je edinstven muzej oziroma KULTURNO SREDIŠČE EVROPSKIH VESOLJSKIH TEHNOLOGIJ. Idejo zanj je dal Dragan Živadinov, umetnik, ki že ves čas povezuje kulturo in vesolje in Miha Turšič. In zakaj je to središče ravno v Vitanju? Ker so bili tu doma predniki (mama) HERMANA POTOČNIKA – NOORDUNGA (1892 – 1929), našega raketnega inženirja, častnika in pionirja kozmonavtike, vesoljskih poletov in tehnologij. Zato že arhitektura sama spominja na objekt v vesolju, na bivalno kolo. Izzivalna, izvirna in zelo opazna je bila predstavitev tega objekta na letošnjem arhitekturnem bienalu v Benetkah. Zanj je skupina avtorjev – arhitekturnih birojev dobila tudi najvišjo stanovsko Plečnikovo nagrado, in naj jih naštejem, ker se jih velja zapomniti: biro Bevk – Perovič, Dekleva – Gregorič, Ofis arhitekti in Sadar – Vuga.
Podobno kot zunanjost centra je bila tudi notranjost zelo čistih oblik. Poševna tla, spiralna smer ogleda razstave, temačnost in projekcije naj bi pričarale ambient neskončnosti in izgubljenosti. Na začetku sem bila malo razočarana. Kar nekaj časa sem potrebovala, da sem se iz idilične zelene slovenske pokrajine in sredi sončnega vsakdana preselila (istočasno) v čisto drug nebes, v tišino, temo vesolja in praznino prostora. Ker tematiko bolj malo poznam, je bila razlaga vodičke ključnega pomena za razumevanje in je izpolnila moja pričakovanja. Šele tako spoznaš kako so vse predstavljene stvari, ki so pomagale odkrivati vesolje enkratne.
Zato je KSEVT stalno razstavo posvetil HERMANU POTOČNIKU NOORDUNGU z naslovom „100 monumentalnih vplivov“. Spoznali smo njegovo življenje, šolanje in inženirsko delovanje na področju kozmonavtike. Magistriral je s področja raketne tehnologije in se potem posvetil načrtovanju prodora v vesolje. Izdelal je načrt GEOSTACIONARNE VESOLJSKE POSTAJE in načrt za BIVALNO KOLO, ki ustvarja umetno gravitacijo. Napisal je tudi knjigo z naslovom PROBLEM VOŽNJE V VESOLJU – RAKETNI MOTOR, ki je eno temeljnih del prve generacije raziskovalcev vesolja.
Skozi drugi del predstavitve smo spoznali celoten razvoj raketnih tehnologij in njenih začetkov od prvih načrtov in izračunov poletov iz Zemljine atmosfere, pa do namestitve prvega umetnega satelita Sputnika 1 v Zemljino orbito.
