KROPA
IZLET BREZJE, PLANICA IN KROPA
Na aprilskem izletu smo obiskali Brezje, Planico in Kropo. Največja romarska bazilika Marije pomagaj na Brezjah je dobro poznana. Verjetno pa mnogim ni poznana zgodba o nastanku Marijine podobe. Ta je nastala, ko je Napoleon zasedel Kranjsko. Takrat je v Kranju živel znameniti slikar Leopold Layer, ki so ga med vojno Francozi zaprli, ker je tudi ponarejal denar. V svoji stiski v zaporu se je obrnil v prošnji k Mariji Pomagaj na Brezjah in obljubil, da bo naslikal novo sliko za oltar, če ga bo rešila iz ječe. Loyer je bil rešen in izpolnil je obljubo. Leta 1814 je naslikal sedanjo Marijino podobo z Jezusom.
Nordijski center Planica je moderen skakalno- tekaški center v ledeniški dolini pod Poncami. Tu je 7 skakalnic namenjenih treningu smučarjev skakalcev. Možno se je po številnih stopnicah povzpeti na Blovdkovo velikanko in z vrha občudovati pogum vsakega skakalca, ki se spusti po njej. Letos smo lahko spremljali tudi rekord Domna Prevca- 254,5 metra. Lahko se spustimo po atraktivnem Ziplinu ali poleteti v vetrovniku v Nordijskem centru. V centru si lahko ogledamo tudi razstavo o zgodovini smučarskih poletov. Lahko se pa samo sprehodimo po lepi okolici.
Kropa je razpotegnjeno naselje ob vznožju Jelovice. Znana je po kroparskih kovačih. Naselje je zraslo v poznem srednjem veku na ozemlju plemiške rodbine Ortenburg. Skozi kraj teče 2 km dolg hudourniški potok Kroparica. Ime je dobila po vodi, ki se v deževnih dneh peni kot krop in lahko tudi zelo naraste. Kroparica je bila naravni vir, ki je poganjal vodna kolesa kovačev in jim tako olajšal kovanje. Pot smo začeli pri bajerju nekdanje Spodje fužine, ki je preko vodnih korit in zapornic oskrboval z vodno energijo topilnico železove rude, ki je bila v bližini postavljena sredi 16. stoletja. Iz osrednjega trga imenovanega Plac smo se povzpeli do cerkvice svetega Lenarta, ki je tudi zavetnik kovačev. Sezidana je bila leta 1481 in jo krasi lep daritveni oltar, ki je kovaška umetnina domačinov Jožeta Šolarja in Joža Bertonclja. Od cerkvice je lep razgled na Kropo. Na Placu stoji Forjanovo znamenje iz 17. stoletja. Seveda ne smemo izpustiti kovaškega muzeja sredi trga v Klinarjevi hiši. To je fužinska stavba iz konca 18. stoletja. V muzeju spoznavamo delo in življenje kroparskih kovačev. Kovaštvo se je razvilo zaradi naravnih danosti železove rude, lesa iz gozdov Jelovice in vode iz Kroparice. Kovači so izdelovali žeblje v vigenjcu, ki je delno kamnita in delno lesena stavba ob vodnem toku s kolesom za pogon mehov. Edina še ohranjena kovačnica za ročno kovanje žebljev je Vigenjca Vice. Kovaške družine so bile številne. Žeblje so kovali tako starši kot otroci. Ženske in otroci so kovali manjše žeblje za čevlje in podkovanje konj. Največji žebelj je tehtal en kilogram in se je imenoval Benečan. Namenjen je bil za povezovanje pilotov v Benetkah. Družina je morala dnevno narediti 2000 žebljev. Dobili so tedensko plačilo. Življenje je bilo težko. Na manjšem prostoru sta živeli dve družini, v eni hiši tudi 70 ljudi.
V kraju stoji dobro ohranjena večja Petračeva hiša last pokojnega Dušana Petrača, znanega fizika, ki je deloval tudi v raznih NASA projektih.
Kropa je kulturni spomenik državnega pomena. Včasih je tam živelo okoli 1500 prebivalcev, danes je število padlo pod 1000. Tu še deluje obrat umetniškega kovaštva, ki ponuja lepe kovaške izdelke. (povzeto po pripovedi kustosinje v muzeju)
Jožica Mavsar Nosan