IZLET V RUDARSKO MESTO IDRIJA IN MUZEJ IVANA CANKARJA VRHNIKA

IZLET V RUDARSKO MESTO IDRIJA 

Zapisala Jelka Danica Levstek

V maju smo se z Edijem Zgoncem podali v Idrijo, staro rudarsko mesto. Mesto in okolica pomujata veliko zanimivosti. Ob prihodu v mesto nas je na griču pozdravila cerkev sv. Antona s kalvarijo. Preko visečega mostu smo prispeli v mestni park in si ogledali največje še ohranjeno leseno kolo v Evropi – kamšt. To je črpalka, ki je črpala vodo iz rudnika živega srebra. Premer kolesa je 13, 6 metra. Vodna črpalka na vodni pogon je v 1 minuti iz globine 283 metrov dvignila 300 litrov vode. Kamšt je postavljen ob Jožefovem jašku iz leta 1790 in je deloval 150 let. Delovanje take črpalke, ki ni bila edina, sta nadzorovala 2 kumstajgarja.  Skrbela sta za mazanje vrtečih in gibljivih delov. Služba je bila dobro plačana, vendar sta morala biti vedno na voljo, če je prišlo v rudniku do kakšne nesreče.

Sprehodili smo se po starem mestnem jedru mimo vhoda v Antonijev rov in mestne hiše in se povzpeli na grad Gewerenegg.  Zgradili so ga lastniki med leti 1522 in 1533 za potrebe rudnika. V njem nikoli ni prebivala plemiška družina. V njem je bilo skladišče živega srebra in hrane, saj pozimi dostop v Idrijo ni bil mogoč. V njem so bili zapori in upravni prostori rudnika. Grad je lepo obnovljen in v njem je Mestni muzej in prostori glasbene šole. Ogledali smo si razstavo o idrijski čipki in o dediščini živega srebra. Lahko smo potežkali 10 kg težko rudo, ki vsebuje okoli 80% živega srebra.

Okrepčali smo se z idrijskimi žlikrofi  in njihovo tipično juho.

Seveda smo se ustavili tudi pri Divjem jezeru, ki je največji kraški izvir v Sloveniji. Globoko je 164 m, dolgo 60 m in široko 30 m. Ob njem raste veliko redkih rastlin – tevje, kranjski jeglič.  Iz jezera teče 55m dolga reka Jezernica.

 

OGLED MUZEJA IVANA CANKARJA VRHNIKA

Naša končna postaja je bila Vrhnika. Tam nas je pričakal »Ivan Cankar« v svoji tipični opravi in nas popeljal po starem delu kraja in seveda v hišo na Klancu. Ivan Cankar se je rodil leta 1876 kot osmi od 12 otrok v obrtniško-proletarski družini trškega krojače. Po maturi je na Dunaju študiral tehniko, vendar se je kmalu prepisal na slavistiko. Po odhodu z Dunaja  je živel v Sarajevu, pozneje, se je dokončno vrnil v Ljubljano, kjer je po daljši bolezni  umrl. Bil je slovenski pisatelj, pesnik, esejist in politik.